KAKO ZAČETI Z ZAVESTNIM STARŠEVSTVOM?
“Vzgajanje otrok na zavesten način pomeni, da se obrne pozornost iz popravljanja otrok, na vas starše, na vaše delo, da začnete vzgajati sami sebe … S tem boste sebe dvignili na najvišjo možno raven zavestnosti.” (Dr. Shefali)
V prejšnjem članku smo razmišljali o tem kaj tema »Zavestno starševstvo« sploh pomeni.
Kako se podati na to pot? Se splača začeti nekaj na novo?
Kako se podati na pot odkrivanja svoje lastne vzgoje in odnosa do svojih otrok? Do zavedanja prispemo, ko se pričnemo spraševati, ali v odnosu in ravnanju do svojih otrok delujemo v duhu zavestnega starša, in v dobrobit otroka? Če ugotovimo, da naši načini vzgoje ne delujejo, je smotrno premisliti, kaj bi lahko spremenili, kako k vzgoji pristopiti drugače.
Kako začeti?
Najprej je dobro ozavestiti načine vzgoje, ki ne delujejo oziroma pri katerih opazite, da vas pustijo nemočne … Pristopate k vzgoji avtomatično? To pomeni, da otroke vzgajate spontano in se o tem ne sprašujete, zakaj naredite tako in ne drugače? Je vzgoja nekaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo? Ste se kdaj zasačili in pomislili, da ste nekaj naredili ali rekli tako kot je nekoč vaša mama ali pa vaš oče? Je to prebudilo spomine iz otroštva, najstništva, ko ste si obljubili, da ne boste nikoli taki kot je bila vaša mama/oče?
Najprej se morate zavedati na kakšen način vzgajate
Ali prenašate stare vzorce? Kako pristopate k vzgoji?
Zavestno starševstvo vam bo osvetlilo predvsem vzgojo, ki ste je bili deležni vi in občutja ob tem, ko pomislite na vaše starše.
Mogoče se boste vprašali, zavedati se česa? Kaj sploh pomeni zavedati se in kakšno vlogo bi ta beseda lahko imela pri vzgoji? Na prvi pogled se zdi, da vzgoja enostavno je in je nesmiselno izgubljati besede o tem kakšna je in se o njej spraševati. Če še niste, a želite postati zavesten starš in vzgoji svojih otrok posvečati več pozornosti, potem se vprašajte na kakšen način komunicirate s svojimi otroki?
Kakšne BESEDE, ENERGIJO in TON uporabljate, ko se z njimi pogovarjate?
Ko se pogovarjate s svojim otrokom, kontrolirate svojega otroka ali se z njim poskušate povezati, ga razumeti, se zanimati za njegova doživljanja?
Za lažje razumevanje, primeri stavkov, ki izražajo kontrolo:
• Takoj pospravi!
• Poslušaj me!
• 1000 krat sem ti že rekla …
• Ne sprašuj zakaj, samo naredi, kar ti pravim!
Če se z otrokom najprej povežete in jim šele na to poveste, kaj morajo narediti, bo s tem otrok dobil občutek, da je slišan in da njegov glas šteje.
Stavki, ki so empatični in ljubeči:
• Vidim lahko, da si utrujen/a …
• Razumem, da se tako počutiš …
• Povej mi, kaj se dogaja?
Takrat, ko starši uporabljate kratke stavke, polne navodil in ukazov, se otrok upre in ne sodeluje na način, ki ga starši pričakujete.
Torej: zelo pomembno je, kako pristopite do svojega otroka.
Že malenkosti lahko naredijo veliko spremembo …
TRENUTKI V KATERIH LAHKO OTROKA »PODPRETE« ALI »ZLOMITE«
Dr. Shefali nam v knjigi »Zavestni starš« navede lep primer, kako pomemben je odziv starša na nek dogodek.
Zgodba gre takole
Nekega jutra, je deklica zbudila svojo mamo in ji vsa navdušena povedala za obisk zobne vile. Hčerka je mami rekla, naj pogleda pod vzglavnik, ker ji je zobna vila tam nekaj pustila. Pod blazino je bila polovica dolarja, ker je drugo polovico zobna vila dala pod vzglavnik očetu. Deklica ni razmišljala o vrednosti denarja ali o tem, ali bo na mamo naredila vtis, s tem ko bo delila dolar. Prav tako je ni skrbelo, da bi starša zbudila prezgodaj. Deklica je bila enostavno čudovit, ustvarjalen otrok, ki je srečno izražala svojo radodarnost. Radostna je bila ob misli, da je zobna vila enkrat za spremembo obiskala njene starše in jih obdarovala. Težko je čakala jutro, ko bo lahko videla svoja starša, kako sta presenečena in tako je že zelo zgodaj stekla v njuno sobo.
Mama se je v tistem trenutku zavedla, da je v situaciji, kjer se lahko na otrokovo dejanje odzove na dva različna načina.
Kot starši ste večkrat postavljeni pred možnost, kjer se lahko na otroka odzovete, kot na resnično osebo, ki ima velik razpon čustvovanja, upanja, strahov, domišljije, itd. Pogosto pa se zgodi, da se starši ujamete v svoje obveznosti in v takih trenutkih prevlada potreba po tem, kako naučiti otroka o vrednosti nečesa, pri čemer se tako spregleda njegovo bistvo, njega samega. V tem primeru vrednost denarja oziroma to, da je strgan denar brez vrednosti.
Zgodba nam prikaže, kako se lahko v nekem vsakdanjem trenutku starši odločate ali boste svojega otroka skrbno negovali ali zaznamovali, ga »zlomili«.
Dekličino željo, ko je dobljeni denar strgala na pol zato, da sta oba starša dobila enako, lahko vidimo kot tratenje denarja. Prostor, kjer je nujno potrebno otroka naučiti o vrednosti denarja in o tem, da denar ne raste na drevesu …
Lahko se gre še korak dalje in se otroka kaznuje za njegovo dejanje. To bi bil primer, kako otroka »zlomimo«.
Kot zavestni starši bi ravnali tako …
Isto situacijo pogledamo z druge strani in vidimo deklico, ki je ljubeča, radodarna in skrbna. Svoje veselje je želela deliti s svojimi straši, le-ti pa so se na njeno ravnanje odzvali z odobravanjem, veseljem in ji izkazali zadovoljstvo. Na tak način negujemo otrokove pozitivne kvalitete ob tem pa otrok dobi občutek vrednosti, ljubljenosti in potrditve.
Tak otrok bo v svet vstopal samozavestno, ponosno in pogumno.
Z vprašanji se lahko obrnete na mail: tukajsem.zate@gmail.com
Želim vam vse dobro,
mag. Taša Cucek
O avtorici:
Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije po relacijskem družinskem modelu Dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora.
Področja delovanja: delo s starši in otroki; igralna terapija, kjer preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik s seboj; delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja; delo z mladostniki.
