V prejšnjem članku Prvi koraki do zavestnega starševstva ste stopili na novo pot, na starševstvo ste začeli gledati drugače.
Najprej pregled preteklih korakov na poti k zavestnemu starševstvu:
V preteklih člankih smo se spraševali o starševstvu in komunikaciji z vašimi otroki. Za svoj razmislek ste uporabili spodnja vprašanja:
1. Kaj vam kot otroku pri vzgoji vaših staršev ni bilo všeč oz. česa kot starš danes v odnosu do svojih otrok ne bi želeli ponavljati?
2. Na kakšen način komunicirate s svojimi otroki? Kakšne BESEDE, ENERGIJO in TON uporabljate, ko se z njimi pogovarjate?
Spregovorili smo tudi o pomembnosti naših reakcij in kako lahko to vpliva na doživljanje vaših otrok. Naše reakcije na otrokova dejanja so pomembne: vsakdanji trenutki nam dajo ogromno priložnosti, kjer lahko otroke “podprete” ali pa “zlomite”!
Tokrat nadaljujemo pot k zavestnemu starševstvu … z novimi koraki. Posvetili se bomo besedi NE.
Kako pogosto preko dneva rečete svojemu otroku NE?
Včasih rečemo ne, ker je to enostavno preprostejše in vzame manj časa. NE rečemo tudi, ker nam to daje občutek nadzora in se s tem ne pustimo motiti pri vsakodnevnih obveznostih.
Dobro je, če se takrat lahko ustavimo in vprašamo zakaj pravzaprav rečemo NE? Čigavi potrebi ustrežemo s tem? Svoji ali otrokovi?
Za boljše razumevanje si poglejmo primer
Po spletu oziroma socialnemu omrežju kroži filmček, ki zelo dobro ponazori to situacijo, verjetno ste ga že zasledili. Film prikazuje starša in otroka. Fantek star 8 let pride večkrat do očeta in se želi z njim igrati. Oče je enkrat na telefonu, drugič popravlja avto in tako otroku reče: “Ne zdaj, sin!” Nato se situacija preseli v otrokova najstniška leta. Takrat oče začuti potrebo po sinovi družbi. Opazimo lahko, da tokrat sin reče očetu: “Ne zdaj, oče!”.
Video si lahko pogledate tukaj.
Dobro je vedeti
Nasilje nad otroki – trajne spremembe v delovanju otrokovih možganov
V raziskavi Zveze prijateljev mladine Slovenije iz leta 2005 je kar tri četrtine staršev menilo, da je blago telesno kaznovanje otrok vzgojno upravičeno. Zatiskanje oči in pilatovsko umivanje rok, češ da pri nas z otroki ravnamo “lepo”, torej ne drži. Tudi v Sloveniji so otroci žrtve nasilja, ki se večinoma dogaja znotraj družine, za štirimi stenami. Večinoma gre za discipliniranje, ki pa je lahko tudi telesno, kruto in ponižujoče kaznovanje.” (Bergant, revija ISIS, 2016)
Pomembno je vedeti, da nasilje tako fizično, čustveno in besedno, pusti posledice na delovanju otrokovih možganov. Privede lahko do prilagoditvenih motenj in vedenjskih težav, ki se lahko kažejo tako, da se otrok ne zmore oddaljiti od svojih staršev in prosto raziskovati sveta. Na zunaj otrok deluje neprilagojeno oz. nefunkcionalno. (povzeto po Reviji ISIS, 2016)
Nasilje v vseh oblikah kaže na starševsko nemoč in je nesprejemljivo. Povzroči samo to, da se krog nasilja nadaljuje, saj ga na tak način prenašate na mlajše generacije. Vzemite si čas in pokažite otrokom, da se lahko pri vzgoji uporabi druge načine, ki so spoštljivi tako do vas staršev kot tudi do vaših otrok.
Vse dobro vam želim,
mag. Taša Cucek
O avtorici:
Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije po relacijskem družinskem modelu Dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora.
Področja delovanja: delo s starši in otroki; igralna terapija, kjer preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik s seboj; delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja; delo z mladostniki.
